Please reload

arhiv

Ringelšpil 1 (december - maj)

18 Jul 2018

Kaj počnem?

25 May 2018

Pokol

24 May 2018

1/3
Please reload

SVEŽI  PRISPEVKI
povej nam kaj še ti!

Končno šolarja!

15 Dec 2017

Skoraj tri tedne je trajalo, da so birokratski mlini zmleli prijavo naših fantov v ameriško šolo. V tem času pa je kazalo, da se bodo fantje zmelil med sabo ...

Vsakokrat, ko smo vložili prijavo, se je izkazalo, da še nekaj manjka. Ali da dokument ni dovolj ... avtentičen. Nazadnje je moral lastnik stanovanja, ki trenutno živi na Madžarskem, k tamkajšnjemu notarju overit potrdilo, da res živimo v njegovi hiši, in potem smo čakali na hitro pošto z Madžarske. Pa potem še potrdilo elektro podjetja, da res živimo tam in plačujemo položnice. Pa šolska medicinska sestra je z lupo pregledala vso zdravstveno dokumentacijo in njuni cepilni knjižici. In je Bine moral dobiti še en poživitveni odmerek cepiva (ki ga pri nas dobijo šele v 3. razredu). In smo spet nesli potrdilo ...

 

Ko sem zmagoslavno končno prinesla vse papirje v tajništvo šole, so mi šle kar kocine pokonci, ko sem zaslišala, kako v ravnateljičini pisarni s tajnico debatirajo, ali izgleda potrdilo z Madžarske dovolj avtentično ... Grrr, vzemite ju že vendar v šolo, doma je štala!!!

 

In potem smo nestrpno čakali, na katero šolo ju bodo dodelili (in ali bodo sploh oba na isto), in se po nekaj dneh razveselili maila, da gresta oba v nam najbližjo šolo.

 

Bil je že čas - poglejte ju:

Fanta imata super prijazni učiteljici in dodaten pouk ​angleščine. Na splošno so z nami vsi zelo prijazni in se zelo trudijo. Edino z nobenimi straši še nisem uspela navezati stika, čeprav vsak dan dvakrat skupaj stojimo pred šolo ter oddajamo in čakamo naš drobižek.

 

Ali ste vedeli?

 

Še nekaj zanimivosti:

 

● Jakob hodi (spet) v 3. razred, saj je tu starostna meja postavljena na september (Jakob pa je šele novembra dopolnil 9 let, kar je pogoj za 4. razred)

● na začetek pouka otroci počakajo v vrstah pred šolo, ko zvoni, jih učiteljice peljejo v šolo; zunaj pred šolo jih tudi poberemo po pouku;

● v šoli so kar v supergah, copat ne poznajo, telovadne opreme tudi ne;

● malico nosijo s sabo in tako se vsak večer praskam po glavi in tuhtam, kaj jim dati za s sabo (biti mora "zdrava malica", kot piše v šolskih napotkih, ampak ne preveč, da ne bi fanta še s tem totalno izstopala, ker je ameriški koncept "zdravega" po njunih poročanjih o malicah sošolcev očitno malo drugačen od našega ... aja, pa nobenih oreškov zaradi alergij sošolcev!);

● kosilo lahko kupijo v šolski kuhinji, vendar našima fantoma ne tekne najbolj (je bolj fast food pa zraven so kake sladke omakice, ki so jima sploh fuj ... za pijačo je pa čokoladno/jagodno/navadno mleko);

● imajo samo 2-krat tedensko pol ure športa;

● imajo samo dva (Jakob) oz. tri (Bine) odmore v celem dopoldnevu (ampak pravita, da ni panike, ker je očitno pouk malce bolj sproščen);

● kadar je sneg, je zunaj prepovedano "metanje snega v vseh oblikah" (=kepanje);

● v razredih je največ 24 učencev;

● v šolski knjižnici pomagajo starši kot prostovoljci, saj nimajo dovolj sredstev za polno zaposleno knjižničarko;

● za tretjino otrok na šoli angleščina ni materni jezik, 13 % pa se jih šele uči angleščine (kot naša fanta);

● pri Jakobu v 3. razredu ima vsak učenec v razredu svoj prenosni računalnik (Chromebook).

Eno dopoldne smo bili starši povabljeni v šolo, da so nam otroci predstavili svoje delo, tako da sem lahko videla Jakoba z njegovim novim najboljšim (elektronskim) prijateljem

 

Kako jima gre?

 

Zaradi zadnje alineje zgoraj Jakob zelo rad hodi v šolo. :) S pomočjo Google translate na računalniku tudi komunicira z okolico.

 

Jakob opaža, da so tu učenci bolj pridni kot v Sloveniji, učiteljica se nič ne jezi, vse skupaj je bolj mirno in manj hrupno. Je pa šola res pol manjša od logaške in imajo samo prvih 5 razredov.

Ravnateljica vsakega otroka pozna po imenu in z njimi sproščeno klepeta, ko prihajajo v šolo; nekaj dni sem celo videla, da jih je zjutraj spravljala ven iz avtov (starši, ki otroke pripeljejo v šolo z avtom, samo ustavijo pred šolo, ena odrasla oseba pa odpira vrata avtomobilov in otroke spravlja ven iz avtov.)

 

Na splošno imam občutek, da se zelo trudijo za odnose in da dajejo velik poudarek tudi učenju za življenje (kup plakatov in spodbudna sporočila po stenah, ki pričajo o tem, pa vrednote šole ...).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Binetu je malce težje, saj je vedno rad v središču dogajanja in v družbi, tu pa se drži bolj ob strani in trpi, ko mu otroci skušajo kaj povedati, on pa ne razume. A z vsakim novim tednom je malce bolje. Naredila sem mu nekakšen slovarček, ki ga imajo nalepljenega v učilnici na tabli, in s tistim si vsi v razredu zelo pomagajo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Please reload