Please reload

arhiv

Ringelšpil 1 (december - maj)

18 Jul 2018

Kaj počnem?

25 May 2018

Pokol

24 May 2018

1/3
Please reload

SVEŽI  PRISPEVKI
povej nam kaj še ti!

Valentinčki

14 Feb 2018

Danes ni bil ravno enostaven dan, pa čeprav je bilo valentinovo. Ne, otroci nikakor niso bili ravno srčki. Pa tudi jaz nisem bila srčkana mama. In Nejca spet že tretji dan ni (tokrat se sonči na Floridi, kjer je 29 stopinj celzija!!!) ... Ampak smo bili vseeno vsi v srčkih. Tri dni ...

Danes zjutraj me je pričakala novica, da je nona Vida (pranona naših mulčkov) v bolnici in da je precej hudo. Operacijo je prestala, zdaj pa pravijo, da je vse v Božjih rokah. In mi je seveda težko, sploh, ker smo tako daleč stran.

 

Vseeno sem morala hitro začeti dan in izpeljati jutranjo vojaško vajo (vse štiri zbuditi, jim naštimati cunje, zajtrk, malice, jih priganjati, spraviti iz hiše, spraviti do šole - od tega sem že čisto zmatrana), šele na poti v šolo sem jim povedala, kako je z nono in smo zanjo tudi molili. 

 

A dan ni bil težak samo zato, drobni napori so se kar nizali in nizali in nalagali na vse naloženo že iz prejšnjih tednov, tako da sem popoldne malce kapitulirala. Najprej sem se še malce spogledovala z mislijo, da bi šli zvečer vsi skupaj k maši in k obredu pepeljenja, ker je pepelnica. Ko sem videla, kakšno je stanje, sem misel na to opustila.

 

Potem sem tuhtala, da bi vse skupaj peljala v telovadnico, kamor hodim na Zumbo (ja, še sama ne morem verjeti), njih pa prvič pustila v varstvu (po mojem niso računali, da sem jim lahko zgodi tudi kaj takega, zato ponujajo brezplačno varstvo strašem v času telovadbe), pa se nisem mogla niti s kavča premakniti.

 

Kaos v hiši je precej hitro eskaliral in ko sem obupala nad tem, da prijazno opozarjam, svarim, besnim, vpijem, grozim in nalagam kazni, sem se enostavno zavlekla v kot kavča in se čez glavo pokrila z blazino. Malo je pomagalo. In tako sem doživela svojo pepelnico, Brez pepeljenja. 

 

A da s vrnem k naslovu zapisa. Malce me je izmučilo tudi izdelovanje valentinčkov. Tukaj imajo navado, da se na valentinovo sošolci obdarujejo med sabo z voščilnicami oz. valentinčki. Čeprav mi je valentinovo v Sloveniji malce tuje, pa mi je tukajšnji koncept izražanja naklonjenosti širšemu krogu prijateljev čisto všeč. Zakaj pa ne. Prijazna beseda in drobna pozornost nikoli ne škodita! 

 

Kot skrbna mama sem že pred dobrim tednom z Binetom natuhtala, kaj bo naredil (Jakoba vse skupaj ni pretiralo zanimalo, sem pa vedela, da ga bo tik pred zdajci zagrabilo in bo nekaj scopral), priskrbela vse materiale ... potem pa smo čakali na (pred)zadnji dan in zadnje ure dneva. In tako sta fanta tik pred zdajci besno rezala srčke (26 kosov!) in lepila očke. Moja naloga je bila predvsem, da zraven težim, priganjam, popravljam ... In da seveda zvečer dokončam, kar je ostalo (samo lepljenje Binetovih valentinčkov s silikonsko pištolo).

​​Jakobovi srčki - čisto vsak ima malce drugačen obrazek. Fant je v izdelovanju vidno užival, kar me je precej presenetilo (glede na njegova siceršnja zanimanja)

Binetovi srčki - v Binetovem stilu (za podrobnosti poglejte video spodaj)

 

Fanta sta bila z izdelki zadovoljna, a ko je šel Bine spat, se je vame prikradel dvom. Ali so njegovi valentinčki sploh primerni za ameriške starše (otrokom sem vedela, da bodo všeč, saj tako učiteljica kot Bine pravita, da je pol razreda hudo nabritega)? V trenutku dvoma sem celo pisala učiteljici, ki pa jih je odobrila in dodala, da zelo sedejo na Binetovo osebnost. Absolutno!

Žal težko rečemo, kako so bili njuni valentinčki sprejeti, saj je šlo za masovno izmenjavo (delili so si jih kar v vrečke), sta pa doma presrečna pregledovala in razkazovala prejete valentinčke. Res je zanimivo, kako so raznovrstni - od zelo preprosih otroških izdelkov, do malih igračk (letalce, lučka, labirint, radirke ...), instant kupljenih voščilnic ... cela paleta. 

Peter se je sicer bridko razjokal, ko je videl vse to razkošje svojih bratov, sam pa ni dobil čisto nič, ampak moramo povedati, da je tudi on doživel malce valentinovega vzdušja, ko sta z Nikcem na dopoldanski igralni skupini dobila super valentinovo malico. 

​​In potem, ko je bil že čas za večerjo in spanje, so se fantje lotili še izdelovanja valentinovih voščilnic zame. So me čisto razorožili. Za pet minut. Potem pa sem bila spet zmaj.

 

In ko so končno vsi spali, sem se spomnila Petrove žalosti, svojega besa, slabega vzdušja ... in dobila idejo, da pokusim malce popraviti zadevo z valentinčki za fante. In so nastali! Juhej! Oziroma CMOK!

 

 

 

 

 

Please reload