Please reload

arhiv

Ringelšpil 1 (december - maj)

18 Jul 2018

Kaj počnem?

25 May 2018

Pokol

24 May 2018

1/3
Please reload

SVEŽI  PRISPEVKI
povej nam kaj še ti!

(Ne)uspeli pobeg na Cape cod

1 Mar 2018

Ker so bile tudi pri nas prejšnji teden zimske počitnice, sva se z Nejcem odločila, da si privoščimo krajši pobeg iz mesta. Na Grouponu sva uspela najti preprost hotelček z bazenom na Cape codu (in upraviteljico prepričati, da nam je dovolila, da nas je 6 v sobi za 4 :)), ki se je zdel kot ravno prav oddaljen in zanimiv kraj za raziskovanje ... Sicer čisto vsi tja hodijo poleti, ampak če smo v vsem drugem malo prismuknjeni, smo pa lahko še v tem, da gremo na morje pozimi!

Na skrivnem pa sva upala, da bova v teh štirih dneh uspela pobegniti tudi tečnosti otrok, najini utrujenosti, stalnim fantovskim bojem ipd. Saj veste - vsi tisti iluzorni upi, ki jih gojiš pred vsakimi počitnicami. No, v tej točki pobeg ni bil uspešen. Drugače smo se pa imeli kar luštno. 

 

Cape cod je polotok na jugu Massachusettsa, ki je poleti priljubljen turističen cilj zaradi dolgih peščenih plaž (z morskimi psi) in zaradi lepe narave. 

 

Pozimi pa tam zelo piha. Preverjeno. 

 

Fotke izgledajo precej romantično-avanturistično, ampak resnica je, da smo se s plaž morali običajno kar hitro pobrati, ker nas je tako zeblo. Jaz pa sem upala, da bodo otroci nabirali školjke, metali kamne v vodo, risali po pesku in tulili v ocean ... Namesto tega pa: "Mama, mene zebeeeee. Gremo v avto!!!" Ampak tega se na fotkah ne vidi. Na fb bi lahko objavila zapis: "Takole pa mi uživamo v raziskovanju čudovitih plaž prekrasnega Cape coda." In vsi bi nam neskončno zavidali.

No, malo ste nam že lahko fouš, ker kraji so res čarobni - sploh za vse nas, ki smo (pre)brali Pet prijateljev (do cele prebrane zbirke mi manjka samo še zadnja knjiga - že kakih 22 let, pri predzadnji sem se jih namreč že malo naveličala), saj so ti kraji precej podobni tistim iz knjig. Peščene plaže in sipine, svetilniki, čolni, lesene hiške na obali, galebi ... 

 

Za naše fantiče pa je bil - poleg televizije v sobi (=risanke, da imajo starši vsaj malo miru) - vrhunec hotelski bazenček. Poln klora in malce bolj obilnih Američanov (a o tem kdaj drugič).

Spet mi ne bo uspelo napisati kratkega zapisa, pa tako sem se trudila (v resnici se nisem). Se kar vdam!

 

Šli smo na nekaj pešpoti - "hiking trails" - kar zveni zelo pohodniško, v resnici pa smo se po njih sprehodili v eni urici. Smo pač Slovenci, Američani namreč v takšnem pohodništvu vidijo veliko večji izziv, kot to pojasni tudi slovenska Američanka Mariah Dolenc v tem videu

 

Samo en utrinek z našega prvega tovrstnega sprehoda:

To je dejanska fotografija, ni kar en črn pravokotnik. To je fotka z našega sprehoda v naravi prvi dan. Oziroma večer. Začeli smo namreč opažati, da je, kamor koli pridemo, naš avto pogosto zadnji na parkirišču. Ko mi prihajamo, drugi odhajajo. In tako smo se odpravili na enourno pot kakih 45 min pred sončnim zahodom. Bilo je super, zelo vznemirljiv nočni pohod, samo fotke so bolj švoh. ;) No, imamo še par malo svetlejših:

Da ne bi s tem pohodništvom pokurili kake kalorije preveč, smo šli za protiutež potem naslednjega dne še ne kratek ogled tovarne čipsa (in kot prvi obiskovalci iz Slovenije smeli zapičiti buciko na njihov zemljevid sveta, juhej). Žal nismo smeli nič fotkati, smo pa bili presenečeni, koliko olja in čipsa je bilo vsepovsod po tovarni. Hm, in to je tovarna, ki je svoj proizvodni proces pripravljena pokazati javnosti. Kaj je šele v tistih, ki so zaprte za javnost! Kakorkoli, čips nam je teknil! Veliko bolj, kot je recimo fantom teknil jastogov sendvič, ki je lokalna specialiteta, saj so tu jastogi precej razširjeni in priljubljeni (v našem najbližjem supermarketu v Belmontu se moramo redno ustavljati ob akvariju z jastogi in opazovati nagnetene reveže).

Najbolj pa je mulčkom teknil sladoled, ki so ga en večer delili v hotelu na (malce ambiciozno poimenovanem) "ice cream partyju". Vem, da moram naslednjič Nikcu dati svojo posodico s sladoledom - se učim na napakah:

 

 

Predzadnji dan smo se zapeljali čisto do konca Cape coda, v simpatično obmorsko mestece Provincetown. Sicer sem brala, da je mesto poleti zelo pribljubljeno med LGBT populacijo, videla sem tudi kar nekaj "mavričnih" fotk iz Provincetowna, si pa vseeno z Nejcem nisva predstavljala, da je ta "gay friendliness" lahko tako zelo izrazito vidna prav na vsakem koraku - ljudje, ki smo jih srečevali na ulici, pari okrog nas v restavraciji, izdelki v izložbah (večinoma zaprtih) trgovin, unisex wc v knjižnici (pa razstavljene revije "Gay parenting"), plakati ... In ko sem sosedi te dni razlagala, kje vse smo se potepali, in omenila tudi Provincetown, se je namuznila in me vprašala, če smo prej kaj vedeli o Provincetownu. No, zdaj vemo. In poleti se verjetno ne bomo še enkrat vrnili tja (ta moja soseda se iz svojega otroškega obiska Provincetowna spominja samo skoraj golih moških). Pozimi pa smo lahko uživali tudi v ogledu mesteca, pristanišča in plaž.  

Zadnji dan smo se v dežju sprehodili po še eni pešpoti, močvirju in plaži, v naravoslovnem muzeju pa odkrivali nam precej nepoznane morske živali. Kustosinja ob bazenčku z živimi eksponati nam je presrečna odgovarjala na vsa radovedna vprašanja (večinoma moja, otroci so se že naveličali) in razložila tudi, kako je z morskimi psi na Cape codu. Beli morski psi tu sicer niso doma, ampak pogosto prihajajo na obisk, ker so se tjulnji prekomerno namnožili. Zato imajo vse plaže obalno stražo, povsod smo tudi videvali opozorilne znake pred morskimi psi, ki menda pridejo tudi v zelo nizko vodo (pokazala je kak meter globine). Poleti nad morjem krožijo letala, ki prav iščejo te zverinice in potem javijo, da zaprejo plaže. No, mene poleti tam že ne bodo videli!

Pa samo še en utrinek - čeprav smo otroke vozili po zanimivih plažah, poteh, v naravoslovni muzej, tovarno čipsa in ne vem, kam še vse, se mi zdi, da sem v njihovih očeh videla najbolj iskreno čudenje ob tej ledeni kavi, ki sem si jo sama privoščila eno naporno popoldne. Občudovali so mešanje mleka in kave:

Naslednje počitnice si bomo samo sposodili en velik televizor in organizirali maratonsko gledanje risank v kleti, dvakrat na dan se bodo lahko kopali v bani, na ogled znamenitosti jih bomo pa peljali v lokalni Starbucks gledat ledeno kavo. 

 

Please reload